sreda, 28. maj 2014

#fashion&me

Poletje se hitro približuje in s tem si tudi jaz polnim svojo škatlico z nakitom, ki bo še bolj popestril moja poletna oblačila. Prišla je nova pošiljka verižic in kot majhni otrok sem spet nasmejana do ušes. Zraven verižic sem tako nora le še na torbice, na katere pa še pridno čakam.
Upam da vam bo všeč.


Perlice so me letos več kot samo prevzele. Všeč so mi v vseh možnih oblikah. Velike, majhne, tiste srednje, samo da so perlice. Spomnim se, da jih je moja babi zelo rada nosila v mlajših letih. Sedaj so spet tukaj. Čeprav moj očim vztrajno trdi, da z njimi zgledam kot novoletna jelka, se jaz ne pustim. Bolj kot so kombinirane s diamantki, barvnimi kamni-bolj so mi všeč. Perlice so me osvojile :) 


Privoščila pa sem si tudi nekaj drugačnega. Mint in roza sta vsekakor moji večni barvi, kateri dvomim da se bom lahko kdaj naveličala. Ker imam ogromno oblačil predvsem v teh dveh barvah, sem si naročila tudi nekaj takšnega:


Mint kamnenčki, kombinirani z zlato zlitino. Čisto za moj okus. Verižico bom lahko tako kombinirala z zlatimi dodatki, ki so več kot nujni za mojo vsakdanjo garderobo. 



Prečudovita "spike" verižica pink barve bo krasila moj vrat večji del poletja, saj je res TOP.


Tu so tudi levčki, ki so obnoreli ves svet z menoj vred. Uhančki, prstan, verižica-nepogrešljiv del moje zbirke nakita.

Več o mojem modnem okusu naslednjič**

petek, 16. maj 2014

#Sovice, obnorele moj svet..

Vsak ima v svojem življenju neko stvar, na katero je še posebej navdušen. Stvar, ob kateri mu kar poskoči srce, ko jo vidi. Tudi jaz jo imam, že zelo zelo dolgo in še kar se me drži. Ko sem danes imela eno tistih "spomladanskih čiščenj" svoje sobe, sem se komaj začela prav zavedati, koliko stvari se je v zadnjih letih nabralo in koliko mi določene pomenijo. 

Nekatere me pripeljejo do prav prisrčnih spominov na osnovno ali srednjo šolo, majčka i <3 Paris na nepozabne dogodivščine v Parizu, sovice na moj začetek "owl" manije, dnevniki vse od mojega 12 leta dalje, spominki, magnetki, star neuporaben nakit in tu so tudi stare knjige, ki še vedno dišijo svoji starosti primerno. Vse te stvari so del mojega življenja, spremljale so me vsaka v svojem obdobju v mojih 20 letih. Pripomogle so k temu, da sem takšna oseba kot sem in veliko od teh stvari nebom nikoli vrgla proč, tudi če niso za nobeno šaro več. Ker bi lahko danes pisala v nedogled, o vseh stvareh, ki se nahajajo v moji sobi, pa sem se odločila, da izpostavim tiste, katerih je največ, katere me na nek način označujejo in prinašajo še večjo pozitivo v moj že tako "mavričen" svet.

Moja "owl" obsedenost se je začela nekje v sredini srednje šole, torej kakšna 4 leta nazaj. Še zdaj se spomnim, da sma z mami pregledale vsak kotiček v mestu, vsako trgovino z nakitom, samo da bi našle verižico s sovo. Želela sem si jo bolj kot bilokaj drugega. Res sma se mogle pošteno potruditi, a ko sem jo dobila, sem jo nosila skoraj vsak dan. Postala je nekakšen amulet, ki prinaša srečo. Ko sem jo nosila sem se počutila varno, kar se mi zdaj zdi smešno, ampak tako je bilo. V teh letih so sovice postale neverjetno popularne. Ne samo, da so se pojavile v različnih oblikah nakita, ogrlice, prstani, uhani, zapestnice, tukaj so tudi blazine, posteljnine, kreme, ličila, igrače iz pliša, oblačila, celo igrače za majhne živali v obliki sove, da pripomočkov za v kuhinjo sploh ne omenjam. Lahko bi naštevala v nedogled, saj so že skoraj vse stvari dobavljive v obliki sove.  Svet so obnorele in moram priznati, da mi ravno iz tega razloga, ker jih vidim dobesedno vsepovsod, več niso tako zanimive kot 4 leta nazaj. Svojo zbirko sovic imam, skrbno jo čuvam, tu pa tam si privoščim kaj novega. Ampak verjemite mi, ko stopite v mojo sobo je na ogled kar preveč sov in včasih se ti lahko začne rahlo "blest". Moja manija s sovicami bo vedno del mojega življenja, saj se je pojavila ob prelomu, ko sem odraščala in se ob meni kar trdno drži še zdaj. Ko sem si privoščila prve tetovaže, sem razmišljala tudi o tetovaži sove, vendar ko sem videla, da se je za to odločilo že kar precej ljudi, sem si premislila. Da o tem, da sem celo vprašala strica GOOGLA kako je shajati s pravimi mini sovicami doma in kje na svetu je pravzaprav sploh dovoljeno, da jo imamo kot hišnega ljubljenčka, sploh ne govorim. Totalna obsedenost. Ko te neka stvar/žival oz njena pojava tako obsede, da včasih sploh ne znaš več trezno razmišljati. V prispevek vam bom prilepila slike moje domače zbirke sovic, da vidite o čem vam govorim in da boste dojeli, kakšna obsedenost me je držala vsa leta. 



Zakaj sovice? Ker so lepe, zanimive, edinstvene in ker je vsaka drugačna od druge. Vsaka ima svojo posebnost, ki je prav tako lepa kot posebnost druge.. Ker jih preprosto obožujem in si ne morem pomagati, da jih nebi.

Pravijo, da so sove simbol teme, noči, smrti. Prinašale naj bi nesrečo, nekaj slabega, saj so nočne ptice, ki s svojimi velikimi očmi bedijo v temi in povzročajo pravo zmešnjavo kot plenilke. Govori se o različnih pomenih, a jaz sem jih vedno videla kot posebne in prelepe ptice ter verjela v sledečo legendo:


Starogrška boginja višje modrosti Atena se je lahko spreminjala v sovo. Medtem ko je nekaterim primitivnejšim ljudstvom ta ptica pomenila zlo in smrt, so jo drugi častili kot boginjo jasnovidnosti, astralne projekcije in čaranja. Stari Rimljani so spali s sovjim peresom pod blazino, kar naj bi njihovim sovražnikom onemogočalo razkriti njihove skrivnosti.


#Lahko noč vam želim 

sreda, 14. maj 2014

Majhne stvari, veliko veselje..

Pravijo, da je največja sreča v majhnih stvareh, tistih, ki so kot zdravilo za našo dušo.
Ko pridejo "temni" dnevi, si jih zato tudi privoščim, saj me razbremenijo in prinesejo nasmeh na obraz.
Nisem materialistka, ki išče srečo samo v materialnih dobrinah, ampak priznajmo si, puncam shopping kar precej dobro dene. Najboljši občutek je, ko odhajaš z polnimi vrečkami iz trgovin proti domu, na obraz se prikrade tisti nasmešek, ki kar ne izgine in se te drži še cel dan, sploh ko vse stvari lepo skrbno zložiš v že tako prepolno omaro, eno zraven druge, po možnosti po barvni lestvici. Temu jaz rečem sreča, ki jo razumemo samo ženske. In potem so še tukaj kremice, losjoni, šminkice in preostala ličila. Nekatera z omamnim dišečim vonjem čokolade ali sadja, druga v prelepi embalaži, ki jo krasijo srčki, zvezdice, sovice in tukaj je še miljon drugih preveč cute idej. Vse te malenkosti, ki nas vsaka na svoj način razvaja, prinašajo srečo v naša življenja. Rade si privoščimo, rade smo negovane, rade smo lepo oblečene, urejene.
V tem blogu bom predstavila par stvari, ki so polepšale moj dan in poskrbele, da sem se spet počutila kot majhna punčka, ki je dobila nekaj, kar si je že zelo dolgo želela. Mogoče so stvari, ki sem jih kupila preveč punčkaste za okus drugih punc, ampak važno je, da sežejo globoko v moje srce :)


Kremica za roke alessandro je bila prva stvar, ki mi je olepšala dan. Dobila sem jo za darilo, saj sem slučajno izrazila željo, da si jo res želim. Nekateri ljudje, ki so zelo blizu mojemu srcu in si vedno zapomnijo takšne malenkosti so tako poskrbeli za prav posebno presenečenje. 
Kremica mi je osebno najlepša krema za roke, embalaža je neverjetna, prav tako pa posvetilni napis, ki mi je segel globoko v srce. Ker je cena zelo nizka, kvaliteta kreme vrhunska in embalaža kar preveč cute, sem se odločila, da bom kremice kupila tudi za moje prijateljice in sicer s posvetilom "THANK YOU", saj so mi ob precej napornem obdobju stale ob strani. Mislim, da lepše pozornosti skoraj nebi mogla najti :)


Naslednja stvar, ki sem si jo privoščila, so bile majhne čokoladice.
Sama se čokoladi kar težko uprem, čeprav se pri prehranjevanju strogo pazim in se dokaj zdravo prehranjujem, si čokolado privoščim kar redno. Tega pač žal ne morem črtati iz svojega "snack" menija. Še bolj kot gorenjke, milke, kinder čokolade, se razveselim navadne mlečne čokolade v posebnem pakiranju. Ker sem v obdobju, kjer srčki samo skačejo okoli mene in je vse lepo, sveže, zaljubljeno, so mi te čokoladice še toliko bolj všeč in sem jih pojedla z veliko večjim veseljem kot katerokoli drugo. Mislim, da sem v tistem trenutku dobila občutek, kot da bi pojedla tablico SREČE, tablico VESELJA, tablico LJUBEZNI in vsega tega pomešanega med seboj. 


Sladke dobrote, ki si jih privoščimo pa niso dovolj takrat, ko imamo polno glavo misli, ko ne vemo kako se odločiti v težkih situacijah, kako se spopasti z določenimi težavami. Takrat ni dovolj, da se samo posladkamo. Ob teh trenutkih je fajn, da imamo prijatelje, ki nas poslušajo, nam svetujejo in so preprosto na voljo, ko sami ne vemo katero pot ubrati. Sama imam srečo, ker imam v svojem življenju res osebe na katere se lahko vedno zanesem, katere mi dajejo vsak dan posebej vedeti, da so tukaj zame in da mi bojo stale ob strani na vsakem koraku. Ker pa sem vseeno punca in imam v glavi kar precejšnjo zmešnjavo, ki je ne morem vedno reševati z prijateljicami, pa sem si kupila posebnega "gospoda", ki me bo -hočeš nočeš- moral vedno poslušati in s katerim bom lahko reševala svoje, včasih nepomembne, zaplete.






Mr. fluffy diary, hvala za vso potrpljenje, CLAIRE'S pa hvala za najbolj CUTE dnevnike na svetu. 

Malenkosti so tiste, ki nam polepšajo dneve, malenkosti so tiste, ki štejejo.